Na naši kmetiji se posvečamo ekološki pridelavi in predelavi zelišč, ki predstavljajo pomemben del slovenske kulture in tradicije. Skozi delo želimo ohraniti trud in znanje naših prednikov. Zelišča so igrala predvsem v preteklosti pomembno vlogo pri težavah povezanih z zdravjem, saj se je prva lekarna odprla šele leta 1752 v ZDA. Ljudje so iz roda v rod prenašali znanje o zeliščih, ki jih še danes najdemo na naših travnikih, gozdovih, poljih in tudi v gorah. Z našim delom želimo ljudem ponovno približati uporabo domačih zelišč tako v prehrani kot tudi pri vsakodnevnih izzivih, s katerimi se sooča človek. Smo kot Pehta, le prijaznejši. 😉

 

Naša brajda je polna slovenskih naravnih dobrot. Poleg polj sivke, vrtnice damaščanje, laškega smilja in rožmarina ter oljčnikov se pri nas skriva še kopriva, rutica, žajbelj, lovor, poprova meta, melisa, muškatna kadulja, ameriški slamnik, vrtni ognjič, tropotec, rman, citronka, timijan, šentjaževka, kamilica in še kaj bi se našlo. Ob robovih brajde se nahajajo drevesa češenj, marelic, sliv ter hrušk. Iz zelišč in sadja ustvarjamo sirupe, čajne mešanice, jedi, mila, hidrolate, tinkture in macerate, likerje ter žganja, dekorativne izdelke … Med obiskom lahko spoznavate, okušate, otipate in vonjate zelišča ter odkrivate neverjetno bogastvo, ki se skriva v njih.

Ali veste, kdaj se nabira posamezno zelišče?

  • vrtnica damaščanka: v mesecu maju, ročno nabiramo cvetove vrtnice, ki vsakodnevno cvetijo. Cvetove in popke moramo takoj pobrati, saj vrtnica hitro odcveti. V kulinariki in destilaciji uporabljamo cvetove. Pozorni moramo biti, da so le ti roza in ne beli.
  • sivka: pravo sivko pobiramo junija, lavandin pa v sredini julija, stebla odrežemo čim nižje. To storimo najlaže s srpo. V kulinariki uporabimo le cvetove prave sivke. Lavandin ni primeren za uživanje. Pri destilaciji tako prave sivke kot lavandina uporabimo celotno rastlino.
  • laški smilj: ob koncu meseca junija, na začetku meseca julija. Cvetovi morajo biti sončne barve. Tako kot sivko tudi laški smilj je najlažje požeti s srpom. Pri destilacijo uporabimo celotno rastlino.
  • rožmarin: druga polovica avgusta. Požanjemo s srpom. Tako kot v kulinariki tudi pri destilaciji uporabimo celotno rastlino. Ali poznate besedno igro: Rožmarin za spomin? 😉
  • žajbelj: spomladi, nabiramo le liste, ki jih lahko uporabimo za čaj ali pa v kombinaciji z bučnimi njoki. Mmmmmm.
  • kamilica: pozno pomladi, poleti. Nabiramo le cvetne glavice brez pecljev. Kamilica je že vsem dobro poznano zelišče, ki ga najpogosteje najdemo v čaju.
  • šentjanževka: poleti, nabiramo le zgornji del cvetoče rastline. Številnim je poznana uporaba žentjanževega olja, ampak ali veste, da po uporabi le tega, se ne smete izpostavljati soncu? Povzroči lahko opeklino.
  • kopriva: poleti in v začetku jeseni, nabiramo celotno rastlino, tudi korenine. Čeprav nas ta raztlina nemalokrat opeče, skriva v sebi neverjetne dobrote za človeka.
  • melisa: konec pomladi, poleti, na začetku jeseni, nabiramo liste. Ali ste vedeli, da so meliso uporabljali za zadah iz ust?
  • poprova meta: njene liste nabiramo pozno pomladi in poleti. Tako kot meliso tudi metin čaj lahko uporabimo za zadah is ust. Mmmm, vonj po menti je vedno osvežilen.
  • vrtni ognjič: nabiramo ga poleti, le cvetove brez čašnih listov. Kdo ne pozna ognjičeve kreme? 😉
  • timijan: pozno pomladi, ko še cveti. Ali veste, da lahko timijan uporabimo v kruhu, na pici in pri omakah za testenine?
  • rman: poleti, nabiramo gornji del cvetoče rastline.
  • ameriški slamnik: zgodaj poleti, nabiramo cvetove, Korenine lahko uporabimo za zeliščni čaj. Ameriški slamnik je edina zdravilna rastlina, ki ima uradno priznane učinke za krepitev odpornosti organizma.
  • lovor: lovorjeve liste nabiramo načeloma v sončnem, suhem vremenu. Kaj menite, ali lahko trdimo, da se skoraj v vsaki slovenski kuhinji najdejo lovorjevi listi? 😉
  • …

Še bi lahko naštevali zelišča, vendar najbolje je, če nas kar obiščete. Zagotovo Vam bom dlje ostalo v spominu kot po prebiranju literature. Ne bo vam žal. 😉